23. april je svetovni dan
knjige in avtorskih pravic. Dan je posvečen promociji branja,
založništva in zaščiti avtorskih pravic ter intelektualne lastnine.
Slovenija je ena redkih evropskih držav, ki praznik knjige praznuje en
teden. Svetovni dan knjige je razglasil Unesco leta 1995. To je dan, ko
praznujemo pisatelji, ilustratorji, knjižničarji in vsi, ki imamo radi
knjige.
Zakaj ravno 23. april?
Dan, ki ga je Unesco leta 1995 razglasil za svetovni dan knjige in avtorskih pravic, 23. april, je tesno povezan s književnostjo: na ta dan so se rodili ali umrli številni svetovno znani literarni ustvarjalci: Miguel de Cervantes , William Shakespeare, Inca Garcilaso de la Vega, Rupert Broke, William Wordsworth, Maurice Druon in Vladimir Nabokov.
Svetovni dan knjige se zgleduje po prazniku Sv. Jurija, v katerem so Katalonci v en praznik združili več običajev oziroma praznikov - tudi praznik vrtnic, ki izvira iz sedemnajstega stoletja - in dobili dan, na katerega so fantje dekletom podarili vrtnico (lepoto), one pa njim knjigo (znanje).
Od leta 2001 podeljuje Unesco tudi naziv svetovna prestolnica knjige. Ta naziv podeli vsako leto enemu od mest, ki kandidirajo; prejme ga mesto z najboljšim programom; leta 2010 je bila Ljubljana.
V Sloveniji smo svetovni dan knjige razširili v 5-dnevni festival Slovenski dnevi knjige.
Nekaj statističnih podatkov
Slovenska knjižna produkcija na prehodu iz 20. v 21. stoletje:
Leta 1991 je izšlo 2.459,
leta 2014 pa 5.554 naslovov knjig,
izstopa leto 2009 s 6.953 naslovi.
Nekaj statistike o pisateljicah in pisateljih
V to poklicno skupino spadajo statistično tisti, ki pišejo knjige, scenarije, snemalne knjige, gledališke igre, eseje, govore, priročnike, pesmi, pravljice, različne kritike ipd., in o teh ni na voljo veliko uradnih podatkov. V Statistični register delovno aktivnega prebivalstva je bilo v letu 2014 vpisanih 284 oseb, ki so opravljale ta poklic kot primarni in ki so bile vključene v obvezno socialno zavarovanje (za primerjavo: v Društvu slovenskih pisateljev je trenutno včlanjenih 313 pisateljic in pisateljev). Podatki o 284 formalno zaposlenih pisateljicah in pisateljih razkrivajo naslednja dejstva:
- 61 % je bilo pisateljic in 39 % pisateljev;
- približno 34 % teh oseb je bilo zaposlenih pri delodajalcu (od tega je bilo 70 % pisateljic), preostalih približno 65 % pa je bilo samozaposlenih (od tega so bile nekaj več kot polovica pisateljice);
- 76 % jih je imelo višje- ali visokošolsko izobrazbo, 23 % srednješolsko in 1 % osnovnošolsko izobrazbo (le pisatelji);
- največ teh oseb je bilo v letu 2014 starih od 35 do 44 let, njihova starostna sestava glede na spol pa je bila taka: trije pisatelji in 18 pisateljic je bilo starih od 25 do 29 let, v starostni skupini 30–44 let so bile pisateljice še številnejše od pisateljev, nato so pri višjih starostih postopno številčno prevladali pisatelji.
Podatke o bralnih navadah povzemamo iz raziskave Eurobarometer o dostopu do kulture in o udeležbi v kulturi, ki se je izvajala od aprila do maja 2013 in ki nam pove, koliko knjig preberejo prebivalci Slovenije v primerjavi s prebivalci drugih držav članic EU in zakaj jih nekateri sploh ne berejo:
V zadnjih 12 mesecih pred anketiranjem je prebralo vsaj eno knjigo 67 % prebivalcev Slovenije; ta odstotek je bil največji na Švedskem (90 %), najmanjši na Portugalskem (40 %); povprečje za celotno EU pa je bilo 68 %. V Sloveniji je 48 % teh prebivalcev odgovorilo, da za branje knjig nimajo časa (v EU-27: 44 %), 26 % jih je odgovorilo, da jih knjige ne zanimajo (v EU-27: 25 %).
Na vprašanje, kaj je bil razlog, da sploh niso ali da niso večkrat obiskali javne knjižnice, pa je 33 % prebivalcev Slovenije (toliko kot na Švedskem) odgovorilo, da jih to ne zanima, 35 % pa, da jim za knjižnice zmanjka časa; povprečje v EU-27 je bilo precej drugačno: 43 % jih ni obiskovalo knjižnic, ker jih to ni zanimalo, 27 % pa jih za to ni našlo časa.
Vir: Statistični urad RS
