IZBERI SI SVOJE POČITNIŠKO BRANJE!
Berete lahko tudi na svojih elektronskih napravah s pomočjo spletne eknjižnice Biblos
KAKO? Poglejte si predstavitveni video:
Znanstveno potrjeno: branje koristi
Slo-Tech
- Evropski znanstveniki s francoskega INSERM-a (Institut National de la
Santé et de la Recherche Medicale) so skupaj s kolegi iz Belgije,
Brazilije in Portugalske dokazali, v kar smo verjeli že od malih nog - da branje koristi možganom - in rezultate objavili v reviji Science.
S funkcionalno magnetno resonanco (fMRI) so študirali možgane 63
posameznikov, ki so bili različne stopnje pismenosti. Izmed njih je bilo
10 nepismenih, 22 se jih je brati naučilo šele v zrelih letih, 31 pa se
jih je brati naučilo kot otroci. Zanimalo jih je, kako pismenost vpliva
na sposobnosti možganov.
Ugotovili so, da so se možgani pri obeh pismenih skupinah ob predstavitvi zapisanih besed močneje odzvali v levem senčnem režnju, ki se sicer rabi pri govoru. So pa pri nepismenih posameznikih ugotovili večjo aktivacijo zatilno-senčne skorje pri prepoznavanju obrazov, kar bi lahko pomenilo, da bolje prepoznavajo ljudi. Branje je namreč relativno nova človekova iznajdba, ki se ji možgani še niso uspeli prilagoditi, zato to funkcijo opravljajo deli, ki so primarno namenjeni čemu drugemu. Toda pismeni imajo boljše odzive v zatilnem režnju in še nekaj prilagoditev, ki kažejo, da so njihovi možgani sposobnejši. Zanimivo je bilo odkritje, da med skupinama, ki sta se naučili brati pozno oziroma zgodaj, ni bilo zelo velikih razlik. To pomeni, da se tudi s poznim učenjem branja da doseči večino prednosti, ki jih branje prinaša.
Raziskava je nadaljevanje dela psihologa Marcela Justa s pittsburške Carnegie Mellon University. Slednji je dokazal, da že 100 ur treninga branja pri slabo pismenih posameznikih pospeši rast možganske beline (belina prevaja signale med različnimi deli sivine, ki jih procesira) v čelnem režnju. Just je tako pokazal, da se z učenjem branja nevroni prevežejo.
Ugotovili so, da so se možgani pri obeh pismenih skupinah ob predstavitvi zapisanih besed močneje odzvali v levem senčnem režnju, ki se sicer rabi pri govoru. So pa pri nepismenih posameznikih ugotovili večjo aktivacijo zatilno-senčne skorje pri prepoznavanju obrazov, kar bi lahko pomenilo, da bolje prepoznavajo ljudi. Branje je namreč relativno nova človekova iznajdba, ki se ji možgani še niso uspeli prilagoditi, zato to funkcijo opravljajo deli, ki so primarno namenjeni čemu drugemu. Toda pismeni imajo boljše odzive v zatilnem režnju in še nekaj prilagoditev, ki kažejo, da so njihovi možgani sposobnejši. Zanimivo je bilo odkritje, da med skupinama, ki sta se naučili brati pozno oziroma zgodaj, ni bilo zelo velikih razlik. To pomeni, da se tudi s poznim učenjem branja da doseči večino prednosti, ki jih branje prinaša.
Raziskava je nadaljevanje dela psihologa Marcela Justa s pittsburške Carnegie Mellon University. Slednji je dokazal, da že 100 ur treninga branja pri slabo pismenih posameznikih pospeši rast možganske beline (belina prevaja signale med različnimi deli sivine, ki jih procesira) v čelnem režnju. Just je tako pokazal, da se z učenjem branja nevroni prevežejo.
Dostopno na: https://slo-tech.com/novice/t440982
